Vlada se je seznanila z informacijo o bistvenih predlogih sprememb Zakona o delovnih razmerjih 

V informaciji so podani cilji, ki jih predlog sprememb Zakona o delovnih razmerjih zasleduje ter po posameznih področjih opisani predlogi sprememb.

 

 

Za slovensko gospodarstvo že vrsto let velja ocena, da ni dovolj konkurenčno, ker je visoko obremenjeno s stroški dela in ker je trg delovne sile preveč tog. To ugotavljajo tako domači, kot tuji strokovnjaki in institucije. K temu prispevata veljavni sistem davkov in prispevkov ter sistem kolektivnih pogajanj, v določeni meri pa tudi veljavni Zakon o delovnih razmerjih.

 

Zaradi navedenega se delodajalci zatekajo k bolj prožnim oblikam dela, kot je delo za določen čas, delo s krajšim delovnim časom, pogodbeno delo, študentsko delo in podobno. Posledica take ureditve je segmentacija trga dela, ki se kaže v zelo različnem položaju delavcev, ki so zaposleni za nedoločen čas z razmeroma visoko socialno varnostjo in vsemi ostalimi, med katerimi iz naslova dela nekateri, kot na primer študenti ali pogodbeni delavci, nimajo nobenih socialnih pravic.

 

Za sistemsko prenovo Zakona o delovnih razmerjih so bila oblikovana izhodišča za spremembe ZDR v okviru dela strokovne skupine, ki so jo sestavljali strokovnjaki iz prakse, delovnega in socialnega sodišča in univerzitetni predavatelji delovnega prava. V postopku priprave izhodišč je strokovna skupina opredelila podrobnejše cilje za sistemsko spreminjanje delovnopravnih rešitev ter predloge rešitev, potrebnih zakonskih sprememb, za doseganje opredeljenih ciljev. Izhodišča za sistemske spremembe ZDR, ki predstavljajo zbir obravnav v  strokovni skupini in predlogov, ki so bili posredovani neposredno ministrstvu s strani socialnih partnerjev, predvsem delodajalskih združenj in zainteresirane javnosti, so bila predana socialnim partnerjem  novembra 2010.

 

Prenova Zakona o delovnih razmerjih je torej nujna, saj obstoječi zakon v spremenjenih gospodarskih in družbenih okoliščinah ne zagotavlja ustrezne podlage za zaščito delavcev, zaradi česar se vse pogosteje soočamo z zlorabami delavskih pravic. Hkrati pa se na drugi strani soočamo s pretirano administrativno in stroškovno obremenitvijo podjetij, ki znižujeta njihovo uspešnost in slabita konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Zaradi neustreznih pravnih podlag so tako preventivni kot sankcijski ukrepi Inšpektorata RS za delo v omenjenih in drugih primerih pogosto neučinkoviti, kar vodi v nepotrebno zaostrovanje konfliktov med delavci in njihovimi predstavniki ter delodajalci, ki se pogosto končajo na delovnih sodiščih. Tam in pri delodajalcih pa postopki zaradi različnih interpretacij pomanjkljivih in premalo jasnih določb trajajo predolgo, njihov rezultat pa je v večini primerov nezadovoljiv tako z vidika delavcev kot z vidika delodajalcev.

 

To pa ne pomeni, da moramo v celoti zavreči obstoječi Zakon o delovnih razmerjih. Pomeni, pa, da moramo obstoječi zakon glede na predloge socialnih partnerjev, izkušnje delovnih sodišč, Inšpektorata RS za delo, predloge strokovne in drugih javnosti prilagoditi ter dopolniti, tako da bo ta dejansko odgovarjal na vprašanja, s katerimi se dnevno soočajo tako delavci kot delodajalci. Socialni partnerji so se v obravnavi potrebnih sprememb ZDR na 203. seji Ekonomskega socialnega sveta marca 2011 načeloma strinjali oziroma uskladili o temeljnih ciljih sprememb oziroma prenove ZDR.

 

 

Vir: Ministrtvo za delo, družino in socialne zadeve