Osebni stečaj - novost v Sloveniji 

Namen osebnega stečaja je izenačitev položajev različnih upnikov tako, da bi dobili plačilo svojih terjatev hkrati in v enakih deležih, ter tudi sanacija nastalega dolžnikovega položaja.

1. Uvod

V slovenski pravni red se z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) uvaja institut osebnega stečaja, ki ga že nekaj časa poznajo moderne insolvenčne ureditve v Nemčiji, Avstriji, ZDA in Franciji, kot tudi uredba Evropske unije. Zakon je sicer začel veljati 15. 1. 2008, vendar se bo večina določb začela uporabljati šele s 1. oktobrom 2008, med njimi tudi določbe osebnega stečaja in stečaja zapuščine. V primerjavi s trenutno veljavno ureditvijo bo nov zakon omogočil izvedbo postopka stečaja tudi nad fizično osebo, ki ne opravlja pridobitne dejavnosti. Prezadolženi posameznik, ki ga z vseh strani »obletavajo« upniki, dolgovi pa naraščajo iz dneva v dan, bo tako lahko od meseca oktobra 2008 »razglasil« osebni stečaj. Razglasili ga bodo lahko tako posamezniki kot tudi samostojni podjetniki in si tako zagotovili dostojno življenje, predvsem zato ker se z novim zakonom poskuša omejiti upnike pri poskusih poplačil svojih terjatev do dolžnika na določeno razumno časovno obdobje.

2. Kaj je osebni stečaj?

Osebni stečaj je izvedba stečajnega postopka nad dolžnikom, ki je fizična oseba. Namen osebnega stečaja je izenačitev položajev različnih upnikov tako, da bi dobili plačilo svojih terjatev hkrati in v enakih deležih, ter tudi sanacija nastalega dolžnikovega položaja. Zoper uvedbo osebnega stečaja v naše pravo je bilo veliko pomislekov, kljub temu da je ureditev osebnega stečaja obveznost Republike Slovenije kot članice Evropske unije, in da je nujno potreben zaradi varstva dolžnikov, ki so postali prezadolženi, pogosto tudi brez svoje krivde. Kritika je zlasti opozarjala, da bo možno osebni stečaj zlorabiti, vendar glede na dejstvo, da je osebni stečaj pod nadzorom sodišča, so možnosti za zlorabo minimalne, saj zakon vsebuje vrsto preventivnih ukrepov, ki onemogočajo morebitne zlorabe.

Postopek osebnega stečaja lahko razdelimo na dva dela, in sicer na postopek stečaja s popisom dolžnikovega premoženja, z unovčitvijo dolžnikovega premoženja in sorazmernim poplačilom upnikov, kar je sicer namen vsakega stečajnega postopka, ter postopek razbremenitve dela obveznosti v obsegu neplačanih terjatev, ki se izvede znotraj postopka osebnega stečaja.

3. Kdo je lahko dolžnik v postopku osebnega stečaja?

Osebni stečaj je dovoljen zoper:

• fizično osebo, ki ima stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji;
• potrošnika, ki nima niti stalnega niti začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, če v RepublikiSloveniji prejema plačo ali druge stalne prejemke, ali če je njegovo premoženje v Republiki Sloveniji;
• proti podjetniku ali zasebniku, ki nima niti stalnega niti začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, če ima sedež v Republiki Sloveniji.

Postopek osebnega stečaja je torej dovoljeno voditi nad premoženjem vsake fizične osebe, pri čemer se poslovna sposobnost ne zahteva, kar pomeni, da se lahko osebni stečaj vodi tudi nad mladoletnimi osebami.

Za stečaj podjetnika velja enaka ureditev kot za fizično osebo. Pri tem je sedaj jasno, ali je podjetnik še naprej zavezan za dolgove, ki v okviru stečaja niso bili poplačani. Če ni izveden postopek razbremenitve, bo podjetnik po zaključenem stečaju še naprej odgovarjal za dolgove, saj neplačane terjatve po poplačilu iz razdelitvene mase ne prenehajo in jih lahko upniki uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka.

V kolikor pa bo dolžnik predlagal razbremenitev, se bo lahko rešil starih »podjetniških« dolgov.

Sodišče, tako kot pri ostalih stečajnih postopkih, imenuje stečajnega upravitelja, ki nadzoruje premoženjsko stanje dolžnika in kateremu mora dolžnik sporočati vse morebitne spremembe, zlasti pa mu mora posredovati tudi obvestilo o poslih, ki jih je sklepal v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja. Stečajni upravitelj ima po zakonu pravico poizvedovati o premoženjskem stanju dolžnika v vseh zbirkah osebnih podatkov ter tudi poizvedovati o premoženjskem stanju zakoncev dolžnika ali osebe, s katero dolžnik živi v partnerski skupnosti, vključujoč tudi istospolne partnerske skupnosti.

4. Postopek osebnega stečaja

4.1 Ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja

Predlog za začetek postopka osebnega stečaja poda lahko sam dolžnik ali pa njegov upnik.

Za ugotovitev premoženjskega stanja mora dolžnik, proti kateremu je vložen predlog za začetek postopka osebnega stečaja, podati poročilo o stanju svojega premoženja. Poročilo mora obsegati vse premoženje dolžnika, podatke o transakcijskih računih, podatke o skupnem mesečnem znesku plače, pokojnine, ali podatke o drugih rednih prejemkih ter njihovih izplačevalcih ter izjavo, da je v popisu navedeno vse premoženje dolžnika in vsi transakcijski računi, za katere ve. Podpis dolžnika na poročilu mora biti notarsko overjen.

Dolžnik mora med postopkom osebnega stečaja na zahtevo upravitelja ali sodišča dati vsa pojasnila in dokumente o svojem premoženju in poslih, ki jih je izvedel v zadnjih treh letih pred uvedbo stečajnega postopka. To obdobje je pomembno zato, ker velja za osebni stečaj triletno izpodbojno obdobje.

4. 2 Posledice začetka stečajnega postopka

Z začetkom stečajnega postopka se omeji poslovna sposobnost stečajnega dolžnika tako, da:

• dolžnik ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso;
• brez soglasja sodišča ne more najeti kredita ali posojila, ali dati poroštva, odpreti novega transakcijskega računa ali drugega denarnega računa ter se odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam.

Pravni posel ali drugo dejanje stečajnega dolžnika, ki je v nasprotju z navedeno prepovedjo, nima pravnega učinka.

Z začetkom osebnega stečaja nad podjetnikom ali zasebnikom, stečajnemu dolžniku preneha status samostojnega podjetnika ali zasebnika. S tem tudi prenehajo obveznosti plačevanja javnopravnih dajatev iz naslova davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev podjetnika ali zasebnika. Agencija z javnopravme evidence in storitve (AJPES), ki vodi register podjetnikov, po pravnomočnosti sklepa o začetku postopka osebnega stečaja, podjetnika ali zasebnika izbriše iz registra.

Po začetku stečajnega postopka zastopa dolžnika stečajni upravitelj. Stečajni upravitelj mora naslednji dan po začetku stečajnega postopka odpreti fiduciarni račun upravitelja, preko katerega sme sprejemati vplačila na podlagi unovčevanja in upravljanja stečajne mase in izvajati izplačila samo glede stroškov postopka in plačila upnikov v stečajnem postopku. Sredstva na fiduciarnem računu so izločena iz siceršnjega premoženja stečajnega upravitelja in njegovi upniki po teh sredstvih ne morejo poseči.

4. 3 Oblikovanje stečajne mase

Z začetkom stečajnega postopka se oblikuje stečajna masa. Stečajni dolžnik praviloma po začetku stečajnega postopka prejema stalne prejemke (plačo, pokojnino, nadomestila za čas brezposelnosti ipd), ki v času trajanja stečajnega postopka tvorijo poleg drugega premoženja stečajno maso. Sodišče mora s sklepom o izterjavi stalnih prejemkov določiti, kolikšen del plače ali drugega stalnega prejemka je izplačevalec dolžan plačati na fiduciarni račun upravitelja. Zato sodišče glede teh sredstev sprejme sklep o zasegu denarnega dobroimetja, s katerim naloži banki, ki vodi dolžnikov račun, da prenese denarna sredstva v dobro fiduciarnega računa upravitelja.

Dolžniku je kljub stečajnemu postopku potrebno zagotoviti sredstva za preživljanje. Zato sodi v stečajno maso plača in drugi prejemki, ki jih dolžnik pridobi med postopkom osebnega stečaja, razen prejemkov, ki so izvzeti iz stečajne mase, ali spadajo v stečajno maso v omejenem znesku ter premoženje, ki ga stečajni dolžnik pridobi na podlagi dedovanja ali na drugi podlagi med postopkom osebnega stečaja. Iz stečajne mase so izvzeti predmeti in prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe po Zakonu o izvršbi in zavarovanju.

Iz stečajne mase pa so izvzeti predmeti, našteti v 79. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ (obleka, obutev, hrana in kurjava za 6 mesecev, predmeti, ki so dolžniku, ki opravlja javno službo ali znanstveno, umetniško ali drugo delo kot poklic, nujno potrebni za opravljanje njegovega dela ipd.) ter predmeti, našteti v 101. členu ZIZ (preživnine, odškodnine zaradi telesne poškodbe po predpisih o invalidskem zavarovanju, prejemki iz naslova denarne socialne pomoči, prejemki iz naslova starševskega dodatka, otroškega dodatka, dodatka za nego otroka, prejemki iz naslova štipendij in pomoči učencem in študentom ipd.). Prav tako kot v izvršilnem postopku tudi v postopku osebnega stečaja obstajajo omejitve, na podlagi katerih v stečajno maso ne spada celotni osebni dohodek dolžnika. Dolžniku mora namreč ostati znesek v višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov
in obveznih prispevkov za socialno varnost, če pa preživlja druge osebe, pa v višini dohodka, določenega za dolžnika in njegove družinske člane oziroma osebe, ki jih mora preživljati po zakonu, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči. Zato stečajni upravitelj naloži delodajalcu oz. izplačevalcu pokojnine, da mora omenjene prejemke izplačevati na poseben fiduciarni transakcijski račun upravitelja, ne pa dolžniku. Dolžniku se nakaže zgolj tisti del njegove plače oziroma pokojnine, ki ne spada v stečajno maso.

4. 4 Prodaja premoženja stečajnega dolžnika

Pred prodajo premoženja stečajnega dolžnika sodišče sprejme sklep o prodaji premoženja, na podlagi katerega se postopek prodaje premoženja začne unovčevati. Postopek je poenostavljen. Premoženje stečajnega dolžnika se proda kupcu na podlagi sklenjene prodajne pogodbe, kadar je bil kupec izbran na izvedeni javni dražbi ali z zbiranjem zavezujočih ponudb. Za primer osebnega stečaja ima pooblastilo za oceno vrednosti premičnin stečajni upravitelj, v primeru nepremičnin ostaja obveznost pritegnitve pooblaščenega cenilca.

V primeru osebnega stečaja je ureditev prodaje nepremičnega premoženja dodatno prilagojena predvidenemu dejanskemu stanju.12 V primeru, da je dolžnik fizična oseba, ki z družino živi v lastniškem stanovanju ali hiši, tudi to stanovanje ali hiša sodi v stečajno maso in je nepremičnino potrebno prodati. Zato bo sodišče v postopku prodaje stanovanja ali družinske hiše, v kateri dolžnik stanuje kot lastnik, s sklepom o prodaji dolžniku naložilo, da v 3 mesecih od prejema sklepa izprazni nepremičnino in jo izroči upravitelju. Pravnomočni sklep bo izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnine proti dolžniku in drugim osebam, ki uporabljajo to nepremičnino skupaj z dolžnikom, ali ki jim je dolžnik drugače omogočil tako uporabo.

5. Odpust obveznosti stečajnega dolžnika

Stečajni dolžnik lahko do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja vloži predlog za odpust obveznosti, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, v delu, v katerem v tem stečajnem postopku ne bodo plačane, če želi, da ga sodišče oprosti njegovih v stečaju neplačanih dolgov. Odpust obveznosti je poseben postopek, ki se izvede znotraj postopka osebnega stečaja. Predlaga se lahko odpust vseh obveznosti,ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja in v osebnem stečaju niso bile poplačane iz stečajne mase.

Stečajni dolžnik mora takšnemu predlogu priložiti overjeno izjavo, da ni ovir za odpust obveznosti. Odpusta obveznosti ne more predlagati dolžnik:

• ki je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu;
• če je v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja dal sodišču neresnične, nepopolne, nepravilne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov, zaradi česar mu je davčni organ odmeril davek v znesku najmanj 4000 evrov;
• če so bile stečajnemu dolžniku njegove obveznosti že odpuščene in od pravnomočnosti sklepa o odpustu še ni preteklo deset let;
• prav tako odpust obveznosti ni mogoč, če je dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka prevzemal obveznosti, ki jih glede na svoje premoženjsko stanje ni mogel prevzeti, ali je razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo.

Če ni ovir za odpust obveznosti, sodišče izda sklep, s katerim se začne postopek odpusta obveznosti in določi preizkusno obdobje ob upoštevanju starosti stečajnega dolžnika, njegovih družinskih razmer, njegovega zdravstvenega stanja, razlogov za insolventnost. Preizkusno obdobje ne sme biti krajše od dveh let od uvedbe postopka osebnega stečaja in tudi ne od enega leta po vložitvi predloga za odpust obveznosti ter ne daljše od petih let od uvedbe postopka osebnega stečaja. Da bi preprečili, da bi se dolžnik večkrat zaporedoma posluževal te možnosti, zakon določa, da mora od zadnjega pravnomočnega sklepa o odpustu obveznosti preteči najmanj deset let.

V preizkusnem obdobju mora stečajni dolžnik v skladu s sklepom sodišča skrbeti, če je zaposlen, da izpolnjuje svoje obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, če ni zaposlen, a je sposoben za delo, da poskuša najti zaposlitev. O svojem prizadevanju zaposliti se oz. pridobiti kakšno premoženje mora mesečno poročati upravitelju. Bistveno je, da ne sme zavrniti nobene ponujene redne ali začasne zaposlitve ali kakšnega drugega dela, ki ga je sposoben opravljati.

O začetku postopka za odpust obveznosti se obvestijo upniki z oklicem. Upniki lahko ugovarjajo odpustu obveznosti, pri čemer o utemeljenosti ugovora odloča sodišče. Upniki lahko ugovarjajo proti odpustu obveznosti na podlagi naslednjih razlogov:

• če je bil dolžnik pravnomočno obsojen za kazniva dejanja proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano;
• če je dajal davčni upravi neresnične, nepravilne podatke; če še ni preteklo 10 let od zadnjega osebnega stečaja; če je v zadnjih treh letih pred uvedbo stečaja prevzemal nesorazmerne obveznosti, ali razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo;
• če dolžnik sodišču ne posreduje poročila o stanju svojega premoženja;
• če se dolžnik ne drži omejitev svoje poslovne sposobnosti;
• če ne izpolnjuje svojih obveznosti do delodajalca oz. si ne išče dela, če ni zaposlen. 13

Če ugovora ni bilo ali je bil zavrnjen, sodišče po preteku preizkusnega obdobja izda sklep, da se dolžniku odpustijo vse njegove obveznosti razen prednostnih terjatev, kot je preživnina za otroke in podobno. Če je sklep o odpustu obveznosti pravnomočen, upniki ne morejo od njega uveljavljati nobenega plačila neplačanih dolgov.

S pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, za katero učinkuje odpust obveznosti. Vsak sklep o odpustu obveznosti se evidentira pri ministrstvu za pravosodje, pri čemer mora minister predpisati posebna podrobnejša pravila o vodenju teh evidenc. Na podlagi pravnomočnega sklepa o odpustu obveznosti, sodišče izda sklep o ustavitvi postopka osebnega stečaja.

V kolikor dolžnik do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja iz kakršnegakoli razloga ni vložil, ali je pozabil vložiti predlog za odpust svojih obveznosti, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, v delu, v katerem v tem stečajnem postopku ne bodo plačane oz. je sodišče upravičeno zavrnilo dolžnikov predlog za odpust obveznosti in je sklep o končanju postopka osebnega stečaja postal pravnomočen, predstavlja ta pravnomočni sklep izvršilni naslov za izterjavo neplačanih priznanih terjatev.
6. Izpodbojnost

Glede izpodbojnih pravnih dejanj dolžnika velja v primeru osebnega stečaja posebno, daljše izpodbojno obdobje. Podaljšanje je razumljivo, ker bo dolžnik v večini primerov sklepal posle in skrival premoženje z in pri povezanih osebah ter sklepal druga izpodbojna pravna dejanja. Izpodbojno obdobje je iz 12-ih mesecih podaljšano na 3 leta pred uvedbo postopka.

Če bi dolžnik institucijo osebnega stečaja zlorabil, ima vsak upnik pravico s tožbo zahtevati izpodbijanje odpusta obveznosti.

7. Zloraba osebnega stečaja

Ob navedenem se seveda vsakomur postavi vprašanje, ali je mogoče institut osebnega stečaja zlorabiti. Ali je možno, da bi se lahko osebni stečaji ponavljali v škodo upnikov, saj zakon ne predvideva, da bi bil dolžnik osebnega stečaja po zaključenem osebnem stečaju od pravnomočnosti sodne odločbe, s katero se odpustijo prejšnji dolgovi, pod posebnim nadzorom. Ob že omenjeni kontroli sodišča in stečajnega upravitelja je zakon vpeljal še eno varovalko, in sicer to je, da lahko v primeru zlorabe upnik s tožbo, ki jo mora vložiti v dveh letih po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti, izpodbija odpust obveznosti. Lahko bi se denimo izkazalo, da je dolžnik sodišču posredoval napačne in neutemeljene podatke, ali pa poskušal izkoristiti osebni stečaj za oprostitev dolgov ali nekaterih obveznosti, ki bi jih lahko plačal. Če sodišče ugotovi, da je dolžnik s prevaro ali na drug način dosegel odpust dolga, lahko razveljavi sklep o odpustu obveznosti. Z razveljavitvijo sklepa o odpustu obveznosti pridobijo upniki ponovno pravico terjati dolžnika za preostanek dolga v izvršilnem postopku.

Ali bo mogoče kljub omenjenim varovalkam institut osebnega stečaja zlorabiti in s temo škodovati upnike, bo pokazala sodna praksa, na katero pa bo žal potrebno še nekaj časa počakati. Večina določb v zakonu, ki uvaja osebni stečaj, se začne namreč uporabljati šele 1. 10. 2008.

8. Prednosti in slabosti osebnega stečaja za dolžnika

V nadaljevanju podajam nekaj prednosti in slabosti novega instituta osebnega stečaja. Kakšne pa bodo dejanske prednosti in slabosti postopka osebnega stečaja ter vsi pozitivni in negativni učinki za stečajnega dolžnika,njegovo družino ter upnike pa bo pokazala praksa.

Natančnejša ocena zaščite, ki jo bo zakon dejansko nudil prezadolženim potrošnikom, v tem trenutku seveda ni možna, predvsem bo potrebno počakati, kako se bo razvijala sodna praksa na področju osebnih stečajev.

PREDNOSTI:

• Ublaži negotovost in stres, ki ju prinaša pritisk številnih upnikov.
• Po objavi stečaja upravitelj prevzame administracijo, odločanje in postopek plačevanja dolgov.
• Dolžniki v osebnem stečaju običajno plačajo manj, kot če se dogovorijo za katero od drugačnih možnosti poravnave dolgov.
• Upniki se morajo sprijazniti z dejstvom, da bodo dobili manj denarja, kot jim ga dolguje dolžnik.
•  Upniki si v času postopka praviloma ne morejo premisliti in spremeniti zahtev.
•   Ko so dolgovi enkrat v postopku stečaja, se jih običajno večji del odpiše, upniki pa ne morejo pozneje zahtevati poplačila.

SLABOSTI:

• Dolžnik bo izgubil večji del oprijemljivega premoženja.
• Če ima dolžnik lastniški delež v svojem domu, bo ta verjetno prodan, saj se unovči vse, kar ni izvzeto iz izvršbe. Delež v hiši je rubljiv in se bo prodal.
• Če je dolžnik lastnik podjetja, bo to prodano; če se bo prodalo premoženje podjetja, bodo praviloma odpuščeni tudi delavci. Razen prodaje so še druge možnosti, denimo prenos dobička na upnike in podobno.
• Oseba v stečaju brez soglasja sodišča ne more odpreti transakcijskega računa, najeti posojila, ali dati poroštva, niti se ne more odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam.
• Dolžnik se mora sprijazniti z natančnimi pregledi vseh njegovih finančnih transakcij.
• Stečajnemu upravitelju mora dolžnik sporočiti vsakršno spremembo, ki se nanaša na njegovo premoženje in naslov bivališča.
• Nekatere terjatve ne morejo biti odpisane (obveznosti vzdrževanja). Če je dolg nastal s prevaro, bo rok odplačila drugačen, ali pa sodišče sploh ne bo dovolilo stečaja.
• Upnik lahko za poplačilo dolga še vedno terja tiste, ki niso v postopku osebnega stečaja; zlasti osebni stečaj ne vpliva na poroke, ki morajo v celoti plačati dolg (denimo porok na menici ali kot sopodpisnik kreditne pogodbe). Osebni stečaj zajame le individualnega dolžnika in se ne oprosti dolg kot tak, temveč obveznost posameznika.

9. Zaključek

Osebni stečaj in odpust obveznosti sta novost v našem pravnem sistemu, pri čemer bodo sodišča izoblikovala standarde glede časa preizkusnega obdobja in prav tako glede hitrosti postopka.
Pričakovati je, da bo omenjene možnost po 1. oktobru 2008 uveljavljalo več tisoč ljudi; zlasti bodo po tem postopku posegli družbeniki in delničarji, ki so bili zaradi Zakona o finančnem poslovanju podjetij iz leta 1990 prisiljeni plačevati obveznosti izbrisanih družb po uradni dolžnosti, kar je pravni unikum v slovenski pravniureditvi in se bo o tem vprašanju verjetno še govorilo tudi pred pravosodnimi organi Evropske unije.

10. Literatura in viri

1. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), Uradni list Republike Slovenije, št. 126/2007.
2. Šlamberger, M. (2008) Osebni stečaj in stečaj zapuščine. V Gospodarski subjekti na trgu – novosti in aktualna vprašanja gospodarskega prava / XVI. posvetovanje o aktualni problematiki s področja gospodarskega prava. (str. 201-212). Maribor: Inštitut za gospodarsko pravo Maribor.
3. Pinter, M. (31. 3. 2008). Insolventnost fizičnih oseb: Osebni stečaj. Revija Kapital, št. 439. Pridobljeno 2. 8. 2008, iz http://www.revijakapital.com/kapital/davcno-financno-svetovanje.php?idclanka=5466.
4. Mihajlović, S. (7. 5. 2007). Kaj če bankrotiram? Moje finance. Pridobljeno 15. 7. 2008, iz http://www.finance. si/181166.
5. 5. http://www.zps.si/sl/osebne-finance/denar/nova-zakonodaja-o-osebnem-stecaju.html (pridobljeno 15. 7. 2008)
6. http://www.mp.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article/11999/5635/ (pridobljeno 15. 7. 2008)
7. http://vem.data.si/clanek/1/127/ (pridobljeno 15. 7. 2008)

Postopek osebnega stečaja je dovoljeno voditi nad premoženjem vsake fizične osebe, pri čemer se poslovna sposobnost ne zahteva, kar pomeni, da se lahko osebni stečaj vodi tudi nad mladoletnimi osebami.

Vir: Mihaela Klačinski, 14.1.2009, www.academia.si