Obvezni pobot, stroškov veliko, učinkov malo 

V prvih petih mesečnih pobotih, potekajo od aprila, je bilo pobotanih od 6,4 do 6,8 odstotka prijavljenih obveznosti oziroma vrednostno od 90 milijonov evrov (aprila) do 60 milijonov evrov (avgusta). »Obvezni pobot bi bil lahko še bolj uspešen, če bi vsi poslovni subjekti upoštevali določbe zakona o preprečevanju zamud pri plačilih in prijavljali zapadle neplačane obveznosti v obvezni pobot. To pa je mogoče doseči tudi s povečanjem nadzora odgovornih organov nad prijavami, kar pa ni v pristojnosti AJPES,« pravi Marko Juršič z AJPES.

 

 

Na davčni upravi (Durs) pravijo, da od 2. avgusta deluje posebna spletna aplikacija NF-Upnik, ki upnikom omogoča, da prijavijo dolžnike, ki - kljub zakonski obvezi - niso prijavili neplačanih denarnih obveznosti v obvezni pobot. »Do zdaj smo prejeli 42 prijav upnikov. Te informacije bomo kot eden od nadzornih organov obravnavali po zakonu o preprečevanju zamud pri plačilih in zakonu o davku na dodano vrednost, kajti kršitev prijave v prvi krog obveznega pobota je povezana s popravkom odbitka DDV,« so odgovorili z Dursa. Ob tem niso potrdili, da bi že sankcionirali katero od podjetij - dolžnika, ki ni prijavilo obveznosti v pobot, pa bi jih moralo.

 

Durs se sicer niti v današnji pobot ne bo vključil neposredno, saj bi potreboval, kot je razumeti, več časa, kot mu ga daje AJPES, da bi prečesal prijavljene obveznosti in med njimi iskal in izločeval dolžnike svojih dolžnikov. Tako bo Durs po pobotu pregledal nepobotane obveznosti. Na podlagi podatkov julijskega pobota je Durs izdal 203 sklepe o davčni izvršbi. S sklepi o davčni izvršbi je bilo zarubljenih 667 prijavljenih (nepobotanih) terjatev v skupni vrednosti 1,57 milijona evrov, še pravijo na Dursu.