Samozaposlovanje: Pasti subvencij 

 

Pasti subvencij so očitne predvsem pri samozaposlenih, ki se odločijo za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih, pavšalnih stroškov. Po zakonodaji imajo to možnost tisti, katerih prihodki iz dejavnosti ne presegajo 42 tisoč evrov v zadnjih dvanajstih mesecih, vštevši oktober tekočega leta, ki ne zaposlujejo drugih in ki niso obvezani voditi poslovnih knjig. Mednje pogosto sodijo fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, na primer kulturni delavci, novinarji, odvetniki, športniki itd. Velja poudariti, da je samozaposlenih, ki jim je bila lani ali letos že odobrena subvencija in so se odločili za normirane stroške, sicer malo, vendar obstajajo: 245 jih je oziroma 3,3 odstotka, kažejo podatki zavoda za zaposlovanje.

 

Ena od njih je 32-letna Karmen, diplomirana sociologinja, ki se je po letih dela s študentsko napotnico in kasneje avtorsko pogodbo lani odločila za samozaposlitev. Kot pravi, zaradi subvencije, ki ji je omogočila plačevanje socialnih prispevkov. Tako je od lanskega prvega septembra samozaposlena, odločila pa se je za ugotavljanje davčne osnove na podlagi 40-odstotnih normiranih stroškov. Status, ki ji omogoča samozaposlitev, ji je podelilo ministrstvo za kulturo. Možnosti za redno zaposlitev v podjetju, v katerem dela, takrat ni bilo.

 

Njen povprečni mesečni prihodek je 1400 evrov bruto; po akontaciji dohodnine na račun dobi 1190 evrov. Njeni prispevki za socialno varnost, ki so določeni na podlagi prihodkov in normiranih stroškov, so avgusta nanesli 523 evrov. Na mesec ji torej za življenje ostane 667 evrov. Zakaj?

 

Subvencija se šteje med dohodke iz dejavnosti, zato vpliva na novo zavarovalno osnovo. Ta se namreč v koledarskem letu določi upoštevaje dosežen dobiček v preteklem letu. Dobiček, ki se ne nanaša na celo leto (kot v primeru Karmen, ki se je samozaposlila septembra), se preračuna na letno raven. Zato je Karmen po izračunu zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na mesec »zaslužila« 2525 evrov bruto, in ne dejanskih 1400, kar jo uvršča v tretji plačilni razred pri prispevkih. Če subvencije ne bi prejela, bi letos plačevala druge najnižje prispevke v znesku 349 evrov. Tako bo država od nje samo zaradi subvencije letos dobila 2088 evrov več, kot bi v primeru, da ne bi sodelovala pri tem programu aktivne politike zaposlovanja. Ne gre pozabiti, da se program v 85-odstotnem deležu subvencionira iz evropskega socialnega sklada, kar pomeni, da država za posamezno subvencijo nameni zgolj 675 evrov.

 

Karmen bi se plačevanju tako visokih prispevkov izognila, če bi se samozaposlila na začetku leta, saj bi se znesek subvencije razdelil na dvanajst mesecev, ne le na štiri. Toda na to je ni, kot pravi, nihče opozoril, ne svetovalka na zavodu za zaposlovanje, ne kdo z ministrstva za kulturo, ne predavatelji na obvezni tridnevni delavnici z naslovom Priprava na samozaposlitev. Letos, enako kot lani, jih izvaja izobraževalni center Prah. Podjetje je bilo izbrano na javnem razpisu, zavod pa mu je lani za to odštel 217.605 evrov.

 

Pogovarjali smo se s štirimi ljudmi, ki so se lani samozaposlili kot fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, in vsi so se znašli v bolj ali manj podobnem položaju kot Karmen.

 

Na finančnem ministrstvu pri tem opozarjajo, da po zakonu zavezanec lahko zahteva znižanje zavarovalne osnove, če oceni, da ta ne ustreza pričakovanemu poslovnemu izidu v tekočem letu in bi plačevanje prispevkov ogrozilo njegovo nadaljnje poslovanje. Karmen je to poskusila, vendar je bila njena prošnja zavrnjena. 

 

Omenjeni program subvencioniranja so lani začeli konec maja, prve samozaposlitve pa so bile po naših informacijah realizirane v juliju, kar pomeni, da se je subvencija pri vseh razdelila na največ šest mesecev. Tokrat bo glede na to, da nadaljujejo program avgusta, situacija lahko še manj ugodna. Naj poudarimo, da opisano velja le za tiste, ki se odločijo za normirane stroške, ne pa tudi za tiste, ki davčno osnovo ugotavljajo na podlagi dejanskih prihodkov in stroškov. Toda glede plačevanja prispevkov je po besedah računovodkinje, s katero smo se pogovarjali, za vse najugodnejše, da se samozaposlijo januarja. Tako bodo najdlje upravičeni do plačevanja najnižjih prispevkov.

 

Ne gre pozabiti niti tega, da je subvencija za samozaposlitev obdavčena z dohodnino, in sicer kot dohodek iz dejavnosti. Na to problematiko je lani opozorila varuhinja človekovih pravic. Zapisala je, da bi se morala država brezposelnih lotiti »z bolj premišljenimi ukrepi, ki ne bi vzbujali lažnega občutka navidezno dobrih rešitev. Tako se zdi, da država najprej z eno roko da, takoj nato pa z drugo roko del tistega, kar je dala, vzame.«

 

Velja še poudariti, da pri samozaposlenih, ki se odločijo za normirane stroške, ob izplačilu subvencije zavod skladno z zakonodajo nakaže davčnemu uradu akontacijo dohodnine, zaradi česar je Karmen na račun dobila le 3825 evrov, ne 4500. Pri izračunavanju osnove za prispevke pa se subvencija prišteje v celoti, v bruto znesku. 

 

Subvencioniranje samozaposlovanja je program aktivne politike zaposlovanja, sicer z več vsebinskimi spremembami, od leta 1990. Vse od leta 1998, ko je bila spremenjena zakonodaja, pa se odvijajo zgodbe, podobne opisani. Po mnenju kulturnega ministrstva je omenjeni način preračunavanja dobička na letno raven krivičen, zato so že pozvali pristojni ministrstvi, za finance ter za delo, družino in socialne zadeve, naj skupaj proučijo, kako urediti položaj samozaposlenih v kulturi, čemur je namenjen tudi sestanek, ki ga načrtujejo še septembra. Toda iz odgovora finančnega ministrstva ni mogoče razumeti, da bi trenutno razmišljali o spremembi pravilnika, ki določa način izračuna. Da bi se ljudje izognili situaciji, v kakršni se je znašla naša sogovornica, možne rešitve vidijo »v ozaveščanju brezposelnih o statusu samozaposlenega z vseh vidikov ter v proučitvi ustreznosti ukrepa subvencije za samozaposlitev v izvedbenem smislu«.

 

Po mnenju ministrstva za delo je program, za katerega je letos namenjenih 24,5 milijona evrov, subvencije pa bodo predvidoma podeljene 5638 osebam, uspešen. Tudi profesor z ekonomske fakultete Janez Malačič ga opisuje kot enega od bolj primernih programov aktivne politike zaposlovanja, predvsem zato, ker je naravnan aktivacijsko. Poleg tega, dodaja, spodbuja podjetniško in druge vrste kreativnosti brezposelnih.

 

Število samozaposlenih je zadnja leta naraščalo, medtem ko se je število zaposlenih po letu 2008 vseskozi zmanjševalo, kažejo podatki statističnega urada. Junija je bilo samozaposlenih (brez kmetov) nekaj več kot 61.700, zaposlenih pa slabih 732.600. Toda kot poudarja Anton Kramberger, profesor s fakultete za družbene vede (FDV), ima povezava med stopnjo brezposelnosti in stopnjo samozaposlitve obliko črke U, zato je za naraščanje števila samozaposlenih več razlogov. Majhna možnost nove zaposlitve, še posebno zaradi zelo počasnega okrevanja slovenskega gospodarstva, je, kot doda Malačič, eden pomembnejših. S tem se strinjajo tudi na zvezi svobodnih sindikatov; po njihovem je samozaposlitev »lažna zaposlitev«, pri kateri se celotno breme plačevanja prispevkov prenese na samega delavca, povečano zanimanje za ta program pa ni dokaz tega, da so Slovenci podjetnejši, ampak da so le bolj obupani.

 

Subvencionirano samozaposlovanje vsebuje elemente prisile, poudarja profesor s FDV Miroslav Stanojević, saj z začasno nagrado v obliki subvencije, kot alternativo izgubi zaposlitve, usmerja presežne delavce v podjetniške vode. Ko bodo porabili subvencijo, pravi, pa bodo najbrž ugotovili, da podjetniških talentov in kompetenc nimajo, kar po logiki subvencioniranja ni napaka tistega, ki subvencijo ponuja, temveč je kriva nesposobnost tistih, ki so se v stiski zanjo odločili. Pomanjkanje osnovnega podjetniškega znanja ugotavljajo tudi v podjetju Data oziroma na točkah Vem, kjer morajo posamezniki registrirati svoje podjetje, vendar dodajajo, da to ne velja le za prejemnike subvencije.

 

***

 

• prijavljeni morate biti med brezposelnimi ali kot iskalec zaposlitve, katerega zaposlitev je ogrožena

• v zadnjih 12 mesecih niste bili samozaposleni

• v zadnjih petih letih od zavoda za zaposlovanje niste prejeli finančne pomoči za samozaposlitev

• samozaposliti se morate v na novo ustanovljenem poslovnem subjektu za polni delovni čas, to je 40 ur na teden (oziroma za krajši delovni čas, če imate odločbo o invalidnosti)

• samozaposlitev morate prijaviti s sedežem v Sloveniji

• imeti morate poslovno idejo ter uspešno opraviti priprave na samozaposlitev (pridobiti strokovno presojo zunanjega podjetniškega svetovalca in opraviti usposabljanje za samozaposlitev)