Kaj so davčne blagajne in kako bodo vplivale na vas
ponedeljek, 29.08.2011
Odgovarjamo na najpogostejša vprašanja o davčnih blagajnah, ki bodo po napovedih ministrstva za finance uvedene 1. decembra 2012.
Najprej opozorimo: zakon o davčnih blagajnah čaka še potrditev v državnem zboru. Predvidene rešitve iz predloga zakona, ki jih opisujemo v nadaljevanju, tako utegnejo biti še spremenjene.
1.Kaj je davčna blagajna
Davčne blagajne se od navadnih, tako imenovanih registrskih blagajn razlikujejo po tem, da omogočajo dodatno zaščito podatkov oziroma onemogočajo poznejše prirejanje prometa davčnih zavezancev ter povečajo preglednost gotovinskega poslovanja.
Imajo namreč »dodano« posebno spominsko oziroma nadzorno enoto, tako imenovano fiskalno kontrolno napravo, v katero uporabnik ne more posegati. V to enoto se zapišejo vsi izdani računi, uporabnik jih ne more izbrisati, kar davčnemu organu omogoča nadzor.
Slovenska različica davčne blagajne bo predvidoma imela vgrajeno tudi funkcijo pošiljanja podatkov Dursu prek spleta, kar je po navedbah MF evropska posebnost.
2. Za koga bo davčna blagajna obvezna
Zavezanec bo vsaka pravna ali fizična oseba, ki prodaja blago ali storitve na ozemlju Slovenije za plačilo z gotovino. Predlog zakona predvideva nekaj izjem:
- velika in srednja podjetja, torej podjetja, ki izpolnjujejo dve izmed treh meril: povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 250, čisti prihodki od prodaje ne presegajo 35 milijonov evrov in vrednost aktive ne presega 17 milijonov evrov.
Pri teh podjetjih je po oceni MF število goljufij zanemarljivo malo, ker imajo dober notranji nadzor. Zakon zanje predvideva triletni moratorij na uvedbo blagajn, a jih podjetja verjetno ne bodo potrebovala, saj nameravajo to skupino nadzorovati s posebnim »horizontalnim monitoringom«, ki ga že pripravljajo;
- fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko in gozdarsko dejavnost in niso samostojni podjetniki (kmetje po predpisih o kmetijstvu). Na MF ocenjujejo, da so te fizične osebe obdavčene večinoma na podlagi pavšalnega katastrskega dohodka;
pravne ali fizične osebe, ki prodajajo vozovnice in žetone v potniškem prometu (vlak, avtobus, žičnice); prodajajo znamke, vrednotnice in obrazce v poštnem prometu; sprejemajo plačila za udeležbo na igrah na srečo, ki se izvajajo z zakonom o igrah na srečo; prodajajo blago ali storitve z uporabo prodajnih avtomatov.
- davčni organi, državni in organi lokalnih skupnosti.
Omenimo še, da odvetniki niso izvzeti, a je odvetniška zbornica že napovedala uporabo vseh pravnih sredstev za dosego izločitve. Odvetniki trdijo, da bi uvedba blagajn pomenila vdor v odvetniško tajnost, kar pa na MF zanikajo. Durs bo sicer prav odvetnike začel podrobneje nadzorovati oktobra. Tako so se odločili zaradi ugotovljenih nepravilnosti v dosedanjih postopkih nadzora, prejetih prijav in različnih analiz.
3.Kolikšen bo strošek davčne blagajne
Strošek nadzorne enote, ki se namesti na registrsko blagajno, naj po oceni MF ne bi presegal 430 evrov. Zaradi predvidene konkurence ponudnikov naj bi bil strošek nižji, okrog 400 evrov, predvidevajo na MF.
Ker bo država subvencionirala nakup nadzornih enot (50-odstotno oziroma do 200 evrov za prvo enoto), bo strošek za zavezance okrog 200 evrov. Država naj bi prihodnje leto podelila za 11 milijonov evrov subvencij, leto pozneje še milijon. Podjetja z večjim številom registrskih blagajn bodo imela možnost nakupa mrežne nadzorne enote, ki bo stala do 3.100 evrov, ali pa namestitve samostojne enote za vsako registrsko blagajno posebej.
Če stare registrske blagajne ne bodo ustrezale predpisanim standardom (niso še znani), bodo morali zavezanci nabaviti nove - a po MF strošek vsega (nova blagajna, nadzorna enota, program za vodenje) ne bi smel preseči tisoč evrov.
4.Kdo bo ponujal davčne blagajne
MF bo v treh mesecih po uveljavitvi zakona predpisal natančne tehnične zahteve, ki jih bodo morale izpolnjevati nadzorne enote in registrske blagajne. Kot morebitne ponudnike naprav na MF poudarjajo podjetja, ki so se lani predstavila s svojimi rešitvami, in sicer IBM , Simobil , Mikropis , Microgramm in Micrococktail , BMC , Digitech , Maop , Datalab , EMG Mikropis , Optima OSN Inženiring , eBlagajna in Intermarketing NN , Kiomatic , Ensico Gaming , HCP in Aplicom .
Ponudniki bodo s certifikati zagotavljali, da so naprave skladne s predpisi, skladnost nadzornih enot pa bo ugotavljal urad za meroslovje. Davčne blagajne bo treba registrirati pri Dursu. Za proizvajalca ali trgovca, ki bi dal na trg blagajne, ki ne izpolnjujejo predpisanih tehničnih zahtev, je predvidena globa od 10 tisoč do 150 tisoč evrov.
5.Kakšne so predvidene kazni za kršitelje zakona
Predlog predvideva za samostojne podjetnike od 1.200 do 10 tisoč evrov globe (in še od 400 do štiri tisoč evrov za odgovorne osebe) oziroma za podjetja od 1.200 do 30 tisoč evrov (plus od 600 do štiri tisoč evrov za odgovorne osebe), če nimajo davčne blagajne ali je ne registrirajo pri Dursu oziroma temu ne omogočijo posredovanja podatkov. Izreku globe bi takoj sledil še odvzem davčne blagajne oziroma njenega dela. Morebitnim kršiteljem bi tako preprečili opravljanje dejavnosti.
6.Strošek in novi pobrani davki države
Na MF predvidevajo, da bo strošek uvedbe davčnih blagajn za državno blagajno 1,65 milijona evrov, izvajanje sistema pa bo stalo še okoli 200 tisoč evrov na leto. V letu uvedbe naj bi iz proračuna namenili 11 milijonov evrov za subvencije, v naslednjih letih pa novoregistriranim zavezancem še milijon evrov.
In koliko bo več prilivov? S posodobitvijo naj bi se evidentirani obdavčljivi promet povečal za okoli 200 milijonov evrov, neto DDV pa ob tem za 30 milijonov evrov na leto. Še za 15 milijonov naj bi se povečali drugi davčni prihodki (davek od dohodkov pravnih oseb, dohodnine, akontacije davka od dohodkov iz dejavnosti, koncesijske dajatve).
7.Kje bo največ dodatnega davčnega priliva
Na Dursu pričakujejo, da bodo z davčnimi blagajnami več davka pobrali predvsem od tistih, »ki so ponujali do 20-odstotne popuste, če za vas delajo brez računa«. Gre denimo za razne obrtnike, mojstre, tudi frizerje, gostince in trgovce, dodajajo. Dva podatka: 40,5 odstotka od vseh nadzorov blagajniškega poslovanja med januarjem 2008 in julijem 2010 je potrdilo nepravilnosti, zlasti v gostinstvu. Durs je sicer lani ugotovil za 146,4 milijona evrov dodatnih davčnih obveznosti ali 82,3 odstotka več kot leto prej.
8.Kdaj bo zakon sprejet in kdaj bodo blagajne obvezne
MF načrtuje, da bo vlada predlog zakona sprejela ta teden, in upa, da ga bo parlament potrdil najpozneje januarja. Davčne blagajne bi bile po tem scenariju obvezne od 1. decembra 2012. Njihovo uvedbo sicer, kot smo že pisali, podpira tudi najmočnejša opozicijska stranka, tako da uvedba ni vprašljiva.
Vir: Finance, 29.8.2011
Avtorji: Jure Ugovšek, Monika Weiss, Tanja Smrekar