Uvedba davčnih blagajn 

Za zavezanca za uporabo davčnih blagajn je v predlogu zakona opredeljena "pravna ali fizična oseba, ki prodaja blago ali storitve na ozemlju Slovenije za plačilo z gotovino" (zavezanci). Izjeme v predlogu niso predvidene. 

 

Zavezanci bi morali začeti uporabljati davčne blagajne tri mesece po uveljavitvi zakona, kar pomeni, da bi se davčne blagajne začele uporabljati v drugi polovici leta 2012.

 

Podjetjem ne bo treba zamenjati registrskih blagajn, če bodo te izpolnjevale predpisane zahteve - v tem primeru bodo morala dokupiti in priključiti le nadzorno enoto. Davčna blagajna je namreč sestavljena iz "navadne" registrske blagajne in nadzorne enote, tako imenovane fiskalne kontrolne naprave (FKN), ki beleži vse dogajanje v blagajni in jo nadzira Durs.

 

Pri nabavi FKN bo, kot izhaja iz predloga, uveden odprt sistem: država bo predpisala parametre FKN in na trgu jih bodo lahko ponujali različni proizvajalci (pri zaprtem sistemu država predpiše za FKN enega dobavitelja). Po predlogu zakona se cena FKN giblje od 43 evrov (najosnovnejše enote) do 3.100 evrov, kolikor stane mrežna FKN, namenjena uporabnikom z več blagajnami. K temu bodo morala podjetja prišteti še stroške blagajn, če ne bodo skladne s predpisanimi standardi.

 

Predlog predvideva za samostojne podjetnike od 1.200 do 10 tisoč evrov globe (plus od 400 do štiri tisoč evrov za odgovorne osebe) oziroma za podjetja od 1.200 do 30 tisoče evrov globe (plus od 600 do štiri tisoč evrov za odgovorne osebe), če nimajo davčne blagajne, ali je recimo ne registrirajo pri Dursu, ali temu ne omogočijo posredovanja podatkov.

 

Cilj uvedbe davčnih blagajn je zmanjšati davčne utaje pri gotovinskem poslovanju. Durs predvideva, da je v Sloveniji davčna vrzel štiriodstotna, kar ob učinkovitejšem pobiranju davkov pomeni neto povišanje DDV za 41,6 milijona evrov.