Intervju: Z obveznim pobotom do boljše likvidnosti? Rezultat bi lahko bila še slabša
sreda, 13.04.2011
Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih bi lahko spodbudil dolžnike k namernemu neplačilu, pojasnjuje strokovnjak za pravo Aljoša Dežman
Posegi v obligacijsko pravo morajo biti dobro premišljeni, pri zakonu o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP) pa se na prvi pogled zdi, da ne gre za tako dobro premišljen in podprt ukrep, pravi docent Aljoša Dežman z mariborske pravne fakultete .
Ali bo uzakonitev obveznega pobota pripomogla k boljši likvidnosti v Sloveniji?
Pred prvimi obveznimi večstranskimi poboti je težko predvideti, kaj bo iz tega nastalo. Dozdajšnja praksa prostovoljnih pobotov pokaže, da je bil delež dolžnikov pobotanih obveznosti precej velik. V obveznem pobotu bo delež sodelujočih precej večji, kar bo verjetno vodilo v večji delež samih pobotanih obveznosti. Pričakujem, da bo kratkoročna posledica zakona znižanje terjatev.
Za likvidnost pa nisem prepričan, ali jo lahko izboljša le obvezni večstranski pobot. Znižanje terjatev namreč samo po sebi ne bo vodilo v boljšo plačilno disciplino. Za uspeh takšnega pobota mora obstajati obojestranska usmerjenost terjatev med različnimi subjekti. Če jih ni oziroma tečejo le v eno smer 'verige', ki pa se na koncu ne sklene zadosti z drugimi verigami povezanih upnikov in dolžnikov, pa pobot ne bo stekel v takšni meri.
Do celotnega članka lahko dostopate preko te povezave
Objavljeno z dovoljenjem uredništva Finance.si