Spremembe pri normirancih zaradi izkoriščanja

Spremembe pri normirancih zaradi izkoriščanja sistema v nezakonite namene

Spremembe pri normirancih želi vlada RS z novim predlogom sprememb Zakona o dohodnini sprejeti zaradi izkoriščanja sistema v nezakonite namene. 

Kot so zapisali v obrazložitvi na Ministrstvu za finance, gre za primere, ko oseba sicer opravlja delo preko samostojnega statusa ali pogodb civilnega prava, čeprav so prisotni vsi elementi delovnega razmerja. Več o tem, da delo preko s. p. za enega naročnika ni zakonito, smo že pisali v prispevku Redno delo prek s. p. ni zakonito.

Prepričani so tudi, da sistem spodbuja prikrivanje prihodkov, verižno ustanavljanje podjetij preko različnih statusnih oblik med povezanimi osebami, z namenom, da se ohranijo pogoji za obstoj v sistemu normirancev.

Zaznali so tudi primere, ko so se zaposleni ob delu v podjetju odprli še popoldansko dejavnost. S svojim delodajalcem so nato sklenili dodatno pogodbo o poslovnem sodelovanju (svetovanju). V njej so opredelili storitve, ki jih ni v njihovem opisu del v pogodbi o zaposlitvi. Nekateri zaposleni so z istim namenom od svojega delodajalca “prevzeli” določeno število strank.

Spremembe pri normirancih, mnogi so plačevali samo prispevke

Tudi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je skupaj s Statističnim uradom RS ugotovilo, da se je število samozaposlenih, ki delajo le za eno stranko in v prostorih te stranke, povečal iz 7,8 odstotka v letu 2012 na 14,7 odstotka v letu 2016. Pri teh samozaposlenih so ugotovili, da razen prispevkov za socialno varnost nimajo drugih stroškov. To naj bi bilo še posebej značilno za storitveni sektor in za dela, ki zahtevajo višjo stopnjo izobrazbe.

Nenazadnje pa pripravljavci zakona ocenjujejo, da je sistem nesorazmerno ugodnejši za zavezance, ki opravljajo storitvene dejavnosti. Ugodnejši naj bi bil tudi za tiste zavezance, ki imajo višje dohodke iz dejavnosti ali pa imajo še druge dohodke. Relativno manj ugoden pa za tiste zavezance, ki jim opravljanje dejavnosti predstavlja edini vir dohodkov. Ocenjujejo, da samo z višanjem prihodkovnega praga za vstop v sistem in višanjem normiranih odhodkov ne bi bilo mogoče narediti administrativne poenostavitve. Dodali so, da se, nasprotno, predvsem potencirajo negativni vidiki veljavnega sistema.

Spremembe pri normirancih – vse je v statistiki

Leta 2016 je z normiranimi odhodki poslovalo 38.029 zavezancev oziroma 35 odstotkov vseh zavezancev, ki imajo dohodke iz dejavnosti. Skupaj so obračunali za okoli 33 milijonov evrov dohodnine oziroma približno 860 evrov na zavezanca.

Največ zavezancev, ki so poslovali z normiranimi odhodki, je ustvarilo minimalne prihodke. Več kot polovica normirancev je ustvarila do 15.000 evrov prihodkov (53 odstotkov), med njimi je kar 27 odstotkov zavezancev z minimalnimi dohodki – do 5.000 evrov. Večina od teh je ustvarjala tudi druge dohodke – takih je bilo nekaj manj kot 73 odstotkov (21.644) vseh normirancev.

Prijava na izobraževanje

Zavezancev, ki so imeli samo dohodke iz opravljanja dejavnosti, je bilo 8.112 oziroma 27,3 odstotkov. Socialno zavarovanih na podlagi samostojnega opravljanja dejavnosti je bilo 54 odstotkov vseh normirancev, 37,2 odstotka pa jih je imelo t. i. popoldanski s. p.

Več o tem, kakšne bodo konkretno spremembe pri normirancih, smo že pisali v prispevku Davčna zakonodaja: Predlogi ministrstva so nared.

V grobem pa gre za to, da bodo normiranih odhodki po novem priznani v višini 70 odstotkov vseh prihodkov (zdaj 80 odstotkov), zaslužek (preostalih 30 odstotkov) pa se bo vštel v davčno osnovo za odmero dohodnine.

Potrebujete konkreten izračun, kaj bodo spremembe pomenile za vašo situacijo? Pomagamo vam lahko v našem računovodskem servisu! Pišite nam na data@data.si ali nas pokličite na 01/6001 530!