Verižna kompenzacija nastane, ko se v kompenziranje terjatev med posameznimi podjetji vključi več podjetij oziroma drugih pravnih subjektov. Običajno se za to odločijo, da povečajo svojo likvidnost z medsebojnim poplačilom odprtih terjatev.
Posamezno podjetje, ki se vključi v verižno kompenzacijo, je hkrati upnik in dolžnik, verižna kompenzacija pa služi medsebojnemu pobotu terjatev.
izobraževanje
Na naši delavnici se naučite vodenja svojega lastnega enostavnega knjigovodstva, odgovorimo pa vam tudi na vprašanja, s katerimi ste se pri svojem poslovanju morebiti že srečali!
Več informacijVerižna kompenzacija – nekdo jo mora začeti
Verižna kompenzacija se običajno sklene na pobudo enega upnika ali dolžnika, ki se odloči, da želi svoje terjatve do drugega podjetja pobotati tako, da sklene verigo z drugimi upniki in dolžniki, ostali pa se s tem strinjajo in se vključijo v verigo. Dogovorijo se, da bodo v zaključeni krožni verigi medsebojno kompenzirali terjatve in si s tem brez denarnega toka poravnali medsebojne obveznosti.
Med sabo lahko poravnajo istovrstne terjatve, ki so že zapadle v plačilo, terjatve pa morajo biti ob tem še resnične, nesporne in iztožljive.
Potrebujete dobrega računovodjo? Izberite računovodski servis, na katerega se lahko zanesete!
Za ponudbo pokličite na 01 600 15 30 ali pišite na data@data.si.
Če se sklepanja verižne kompenzacije loti podjetje samo, mu koristi poznavanje razmer na trgu ter predvsem vedenje, s kom sodelujejo upniki in dolžniki, ki jih želi vključiti v medsebojno verižno kompenzacijo. Podjetje pa lahko za vzpostavitev verižne kompenzacije tudi pooblasti kakšno drugo podjetje.
Ko podjetje kompenzacijo sklene, mora o tem obvestiti svoj računovodski servis.
O obliki dokumenta se dogovorite sami
Verižna kompenzacija se zaključi, ko vsi vpleteni potrdijo v ta namen pripravljen dokument. Zanj sicer oblika ni predpisana in ga lahko z vsemi potrebnimi podrobnostmi pripravijo sami. Iz dokumenta pa mora biti vseeno jasno razvidno, za kakšno obliko dogovora gre.
V kompenzacijo se lahko vključi tudi več podjetij v krožni verigi.
V verigi se sicer poravna medsebojno dogovorjena višina terjatev. Za poravnane se štejejo, ko zadnji v verigi verižno kompenzacijo podpiše oziroma potrdi.
Verižna kompenzacija se sklepa v skladu z 318. členom Obligacijskega zakonika, ki pravi: »Kadar je med dvema osebama več obveznosti, ki lahko prenehajo s pobotom, veljajo za pobot pravila, ki veljajo za vračunavanje izpolnitve.«
Deli na FacebookuDeli na Twitterju