Go to Top

Napoteni delavci in njihove pravice

Napoteni delavci so tisti, ki za omejen čas opravljajo delo na območju države članice Evropske unije (EU), ki ni država, v kateri običajno delajo.

Prost pretok storitev je ena izmed štirih svoboščin, na podlagi katerih deluje notranji trg EU. To pomeni, da lahko podjetje ali samozaposleni posameznik, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje določene dejavnosti v svoji državi, opravlja to dejavnost kjer koli znotraj EU. Delodajalec lahko tako svojega zaposlenega pošlje v drugo državo, da tam zanj v okviru opravljanja neke storitve opravlja določeno delo (delavca napoti na delo v drugo državo).

izobraževanje

Abeceda poslovanja

Ste seznanjeni z vsemi roki za oddajo dokumentov, ki jih podjetnik ne sme zamuditi?

Več informacij

Napoteni delavci so vse pogostejši. Število napotenih delavcev v Slovenijo in iz Slovenije v druge države EU namreč iz leta v leto narašča. Posledično narašča tudi število izzivov, ki so povezani z napotitvami. Prav zato je že pred časom zaživel portal, namenjen delodajalcem, delavcem in pristojnim javnim uslužbencem s področja napotitev na delo v okviru opravljanja storitev v državah EU. Več o portalu, preberite tukaj.

Zaposlovanje in delo tujcev, s poudarkom na napotenih delavcih, pa bo tema tudi letošnje letne konference Inšpektorata RS za delo. Prav napoteni delavci in spoštovanje njihovih pravic je eno izmed prioritetnih področij nadzora omenjenega inšpektorata. Kje vse, bodo inšpektorji še dejavni?

Prijava na izobraževanje

Kakšne pravice imajo napoteni delavci?

Pravice, ki jih imajo napoteni delavci, izhajajo iz Direktive o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev. Ta zagotavlja minimalne pravice delavcem, ki jih podjetja napotujejo na delo na območje druge države članice v okviru čezmejnega opravljanja storitev. Napoteni delavci morajo, ne glede na to, da njihovo delovno razmerje ureja pravo druge države, uživati minimalne pogoje za delo in zaposlitev, kot so urejeni z nacionalnimi predpisi ali s splošno veljavnimi kolektivnimi pogodbami v državi, kjer se delo opravlja.

Evropska direktiva torej vzpostavlja načelo, da podjetja s sedežem v državi, ki ni članica, ne smejo biti obravnavana bolj ugodno kot podjetja s sedežem v kateri od držav članic, pišejo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Direktiva se uporablja za podjetja, ki:

  • napotijo delavce na ozemlje katere od držav članic na lasten račun in pod lastnim vodstvom na podlagi pogodbe, sklenjene med podjetjem, ki je delavce napotilo, in pogodbenico, kateri so storitve namenjene. Pod pogojem, da v času napotitve obstaja delovno razmerje med podjetjem, ki delavca napoti, in delavcem;
  • napotijo delavce v ustanovo ali podjetje, ki je v lasti skupine na ozemlju katere od držav članic. Pod pogojem, da v času napotitve obstaja delovno razmerje med podjetjem, ki delavca napoti, in delavcem;
  • kot podjetje ali agencija za začasno delo posredujejo delo delavca podjetju uporabniku s sedežem ali dejavnem na ozemlju katere od držav članic. Pod pogojem, da v času napotitve obstaja delovno razmerje med podjetjem ali agencijo za začasno delo in delavcem.

Direktiva se nanaša na naslednje pogoje dela in zaposlitve, ki jih imajo napoteni delavci:

napoteni delavci

  • maksimalni delovni čas in minimalni počitek;
  • minimalni plačani letni dopust;
  • minimalne urne postavke, tudi za nadurno delo;
  • pogoji za posredovanje dela delavcev, zlasti kadar gre za delavce, ki jih zagotovijo agencije za začasno delo;
  • zdravje, varnost in higiena pri delu;
  • varnostni ukrepi glede pogojev za delo in zaposlitev za noseče ženske ali ženske, ki so pred kratkim rodile, za otroke in mlade;
  • enako obravnavanje moških in žensk in druge določbe o nediskriminiranju.

Kako pa je s socialno varnostjo delavcev, ki so napoteni na delo v tujino?

Prijava na izobraževanje

Slovenska zakonodaja in napoteni delavci

V Sloveniji delovna razmerja na splošno ureja Zakon o delovnih razmerjih, ki vsebuje tudi določila o tem, kako morajo biti napoteni delavci na delo v tujino in kakšne pravice uživajo napoteni delavci.

Delodajalec mora delavcu, ki ga napoti na začasno delo v Republiko Slovenijo na podlagi pogodbe o zaposlitvi po tujem pravu, zagotoviti pravice po predpisih Republike Slovenije in po določbah kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti, ki urejajo delovni čas, odmore in počitke, nočno delo, minimalni letni dopust, plačo, varnost in zdravje pri delu, posebno varstvo delavcev in zagotavljanje enakopravnosti, če je to za delavca ugodneje.

Prijava na izobraževanje

Izjeme, določene v slovenski delovnopravni zakonodaji:

  • v primeru začasnih začetnih del, ki so sestavni del pogodbe o dobavi blaga, ki ne trajajo več kot osem delovnih dni in jih opravljajo strokovni delavci dobavitelja, se ne uporabljajo določbe, ki se nanašajo na uporabo minimalnih standardov v zvezi s plačo in letnim dopustom po predpisih Republike Slovenije;
  • v primerih, ko so napoteni delavci v Sloveniji na delu v obdobju, ki je krajše od enega meseca, ni treba zagotavljati plače po predpisih Republike Slovenije, četudi bi bila za delavca ugodnejša.

Obe omenjeni izjemi se ne nanašata na delodajalce s področja gradbeništva.

Morda vas zanima tudi:

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja