Go to Top

Delo od doma vse bolj razširjeno – kako pa mora biti urejeno?

Kako mora biti urejeno delo od doma, da bo zakonsko ustrezno?

Delodajalci, če imate zaposlenega, ki dela od doma, morate to prijaviti Inšpektoratu Republike Slovenije za delo (IRSD). Pred tem morate preveriti, ali je stanovanje vašega zaposlenega varno in primerno za opravljanje dogovorjenega dela. Da bo delavec delo opravljal na domu, pa mora pisati tudi v sklenjeni pogodbi o zaposlitvi.

izobraževanje

Varstvo in zdravje pri delu

Delodajalec je dolžan zagotoviti vsem svojim delavcem, tudi študentom in dijakom, teoretično in praktično usposabljanje in preverjanje usposobljenosti za varno opravljanje dela.

Več informacij

Za delo na domu se šteje delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so izven delovnih prostorov delodajalca. Sem spada tudi delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije. Prav zaradi tehnološkega razvoja sodobnih naprav je delo od doma vse bolj razširjeno.

To opažajo tudi na Inšpektoratu Republike Slovenije za delo (IRSD), ki je prejemnik obvestil delodajalcev o izvajanju dela na domu. Letos so denimo do začetka marca prejeli že 131 tovrstnih obvestil, ki kažejo na delo od doma. Številke pa v zadnjih letih naraščajo.

Prijava na izobraževanje

Zakaj in kako morajo delodajalci obveščati inšpektorat?

Delodajalec je dolžan o nameravanem organiziranju dela na domu pred začetkom dela delavca obvestiti inšpektorat za delo. To jasno določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v četrtem odstavku 68. člena.

Obvestilo je pomembno predvsem z vidika zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu, saj je v zakonu posebej poudarjeno, da je delodajalec dolžan zagotavljati varne pogoje za delo od doma.

Vsebina in oblika omenjenega obvestila nista strogo določeni. Pomembno je, da v njem delodajalec navede bistvene podatke glede predvidenega dela na domu. Na primer: kateri delavec oziroma delavci bodo opravljali delo od doma, v kolikšnem deležu delovnega časa ga bodo opravljali, koliko časa ga bodo opravljali, na kateri lokaciji ga bodo opravljali, kakšna je vsebina tega dela.

Inšpektorat na podlagi obvestila ne izdaja soglasij, torej njihovo dovoljenje za delo od doma ni potrebno. Gre izključno za obvestilo.

delo do doma

Lahko pa, skladno z 71. členom ZDR-1, inšpektorat prepove organiziranje ali opravljanje dela na domu. In sicer v primeru, ko je delo od doma škodljivo oziroma če obstaja nevarnost, da postane škodljivo za delavce. Delo od doma lahko prepove tudi v primerih, ko gre za dela, ki se ne smejo opravljati na domu. Katera so tovrstna dela, lahko določi zakon ali drug predpis, pojasnjujejo na IRSD.

Primeri škodljivega dela pa bi lahko bili na primer delo z nevarnimi snovmi, na primer izdelovanje ali predelovanje vnetljivih in eksplozivnih snovi, strupov, zdravil, ali dela, ki povzročajo sevanja, ali dela, ki tvorijo imisije, in podobno.

Zato mora delodajalec pred začetkom opravljanja dela na domu preveriti pogoje dela na lokaciji, ugotoviti morebitna tveganja in določiti ustrezne ukrepe, s katerimi bo zaposlenemu zagotavljal varnost in zdravje pri delu.

Prijava na izobraževanje

Delodajalca, ki o nameravanem organiziranju dela na domu ne obvesti IRSD pred začetkom dela delavca, lahko inšpektor kaznuje z globo od 750 do 2.000 evrov. Z globo od 100 do 800 evrov kaznuje tudi odgovorno osebo delodajalca.

Kako inšpektorji preverjajo delo od doma?

Inšpektorji pogoje za delo od doma preverjajo predvsem prek izjave o varnosti z oceno tveganja, ki jo mora opredeliti delodajalec. Iz nje morajo izhajati tudi ukrepi, potrebni za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev.

Prijava na izobraževanje

Da so ukrepi resnično smiselni in ustrezni, naj bi si praviloma strokovni delavec, ki je pri delodajalcu odgovoren za varnost in zdravje pri delu, ogledal in na osnovi ogleda identificiral morebitna tveganja ter določil ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja.

Na inšpektoratu so nam povedali, da so njihovi inšpektorji na to pozorni pri sprotnem opravljanju nadzorov. Na katerih področjih pa bodo delovni inšpektorji v letu 2017 opravili največ nadzorov, pišemo v prispevku Kje bo letos dejaven Inšpektorat za delo.

Katere pravice ima delavec, ki dela na domu?

Delavec, ki opravlja delo od doma, ima enake pravice iz delovnega razmerja, kot če bi delal v prostorih delodajalca.

Pravice, obveznosti in pogoji, ki so odvisni od narave dela na domu, se morajo med delodajalcem in delavcem urediti s pogodbo o zaposlitvi. To določa 69. člen ZDR-1.

Delavcu, ki opravlja delo od doma, so torej priznane enake pravice kot delavcem, ki delajo v delovnih prostorih delodajalca, vključno s pravico do sodelovanja pri upravljanju in sindikalnega organiziranja. Delavec je na primer upravičen do povračila stroškov za prehrano med delom, ne pa za prevoz na delo in z dela, če ti stroški ne nastanejo.

V skladu s 70. členom ZDR-1 ima delavec pravico do nadomestila za uporabo svojih sredstev, ki jih potrebuje za delo od doma. Višina nadomestila se določi s pogodbo o zaposlitvi. Zakon ne določa, kaj konkretno naj bi zajemalo nadomestilo za uporabo sredstev.

Iz Priporočila Mednarodne organizacije dela (št. 184) pa izhaja, da so to lahko stroški za energijo, vodo, vzdrževanje strojev in opreme in podobno, so nam pojasnili na inšpektoratu.

Prijava na izobraževanje

Koliko obvestil letno prejme inšpektorat?

IRSD je v letu 2017 (do 6. marca) prejel že 131 obvestil o delu na domu. Koliko obvestil je bilo naslovljenih na inšpektorat v preteklih letih, je razvidno iz spodnje tabele.

Delo od doma: število prejetih obvestil

LetoŠtevilo obvestil
2012150
2013274
2014554
2015613
2016494

Na inšpektoratu pri interpretaciji številk o prejetih obvestili, ki zadevajo delo od doma, sicer opozarjajo, da se lahko eno obvestilo nanaša na več delavcev. Prav tako je različno obdobje, ki ga posamezni delavec opravlja na domu.

Prijava na izobraževanje

Morda vas zanima tudi:

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja