Go to Top

Vam že čez ušesa gledajo? A z bučami lahko zaslužite tudi kak dodatni evro!

Če ste tudi vi eni izmed tistih, ki vas jeseni vedno znova očara pogled na bogata oranžno obarvana polja, naj vam danes zaupamo, kako z bučami lahko zaslužite! No, čeprav se večina usmeri prav v pridelovanje buč, za vas pa smo izbrali nekaj dejavnosti, pri katerih z bučami lahko zaslužite nekaj “za zraven”. Najprej pa vam postrežemo z legendo …

izobraževanje

Zasluži denar s svojim hobijem ali idejo

Tako je, že ptički - če ostanemo aktualni, pa tudi netopirji - čivkajo o tem, da lahko iz preprostega hobija nastane pravi biznis! Preverite, kako!

Več informacij

Legenda o Jacku O’Lanternu

V tem prazničnem času mnogi buče prej kot skozi kulinarične vidijo skozi umetniške in kreativne oči. Tradicija veleva, da se na predvečer vseh svetih, tj. 1. novembra, na okenske police postavi poljubno, večinoma strašljivo izrezljane bučne glave, v katere se položi svečka. Čeprav je tradicij in običajev ogromno, pa razširjena Legenda o Jack O`Lanternu pravi, da naj bi ti “grozni” osvetljeni obrazi iz okolice odganjali zle duhove.

Prijava na brezplačno izobraževanje

buče

Pridelava oljnic – buč

Vrtnin, razen v poljedelskem kolobarju, kmetje ne morejo gojiti v okviru osnovne kmetijske dejavnosti. Več o tem smo pisali v Česa kmetje ne morejo gojiti v okviru osnovne kmetijske dejavnosti? Pisali pa smo tudi o tem, da imate kmetje le še do danes čas, da se seznanite z novimi zneski katastrskega dohodka!

Če bi radi imeli polja teh okroglih oranžnih pridelkov le zase, lahko to storite tako, da registrirate podjetje in se zadeve lotite zares. Ob registraciji pa bo potrebno navesti tudi dejavnost. V kolikor bi se radi ukvarjali s pridelavo buč, bo potrebna registracija dejavnosti  Pridelovanje žit (razen riža), stročnic in oljnic (01.110). Katere t. i. oljnice lahko pod to šifro še pridelujete (npr. sončnice, ricinus itd.) ter katera zakonodaja ureja to področje, si lahko preberete tukaj.

Bi imeli delavnico izrezovanja buč?

Poleg tega, da buče gojite, pa lahko z njimi počnete še marsikaj. Jih prodajate na stojnici, vodite delavnico izrezovanja ali pa jih uporabite skozi umetnost. Ne pozabite, doregistracija dejavnosti je popolnoma brezplačna! Vse dejavnosti najdete v Standardni klasifikaciji Slovenije (SKD 2008).

Prijava na brezplačno izobraževanje

Če bi se z bučami radi malce pozabavali, jih lahko denimo predstavite na (ekološki) delavnici, jih izrezovali in podobno, lahko registrirate dejavnost Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje (P85.590). Pod to šifro spadaj organizacija in izvedba različnih tečajev (od jezikovnih do tega, kakšen poslovni bonton uporabiti). Vse možne delavnice po podšifrah lahko preverite tukaj.

Postopek registracije podjetja je na VEM točki brezplačen. Rezervirajte si svoj termin na 01 600 1530!

Bogdana Rejc, DataBogdana Rejc, Data

Buče skozi umetniške oči

Sekcija za domačo in umetnostno obrt je del obrtne zbornice. Znotraj te sekcije nekajkrat na mesec zaseda komisija in ocenjuje ali poslani izdelek s strani umetnika sodi v področje domače ali umetne obrti. Izdelovalec komisiji pošlje izdelke, ona pa njemu zapisnik s sestanka komisije z oceno izdelka. Če dobi pozitivno oceno komisije, potem lahko umetnik svoj pozitivno ocenjen izdelek (lahko ga označi z nalepko ali obešanko Slovenia art and craft) in prodaja tudi v trgovinah z izdelki domače obrti. Več o tem na tej strani, sicer pa bo za umetniško izvedbo potrebno registrirati dejavnosti Umetniško ustvarjanje (90.030)

Prijava na brezplačno izobraževanje

Buče v kozmetiki? Seveda!

Čeprav mislite, da se iz buč delajo le juhe in sladke pite, pa lahko buče uporabimo tudi v kozmetiki. Iz njih lahko naredimo piling za telo v kombinaciji s sladkorjem, cimetom ali kavo, buče pa menda pripomorejo tudi k manj mastni koži. V kolikor po nekaj eksperimentiranja z bučami v kozmetiki začutite, da je to prava podjetniška ideja, bo potrebno registrirati dejavnost Proizvodnja parfumov in toaletnih sredstev (20.420).

Potrebujete računovodsko svetovanje?
Obrnite se na naše strokovnjake.
Za ponudbo pokličite na 01 600 15 30 ali pišite na data@data.si.

Sem spada:

  • proizvodnja sredstev za osebno nego in ličenje:
  • parfumov in toaletnih vodic
  • lepotil in ličil
  • zaščitnih sredstev za sončenje in sredstev za porjavenje
  • sredstev za manikiranje in pedikuro
  • šamponov, lakov za lase in drugih frizerskih preparatov
  • zobnih past in sredstev za ustno higieno
  • brivskih preparatov
  • dezodorantov in kopalnih soli
  • depilatorjev
  • proizvodnja kozmetičnih mil

Prijava na brezplačno izobraževanje

Preden pa date izdelek na trg, ga morate prijaviti na Uradu za kemikalije, treba pa je tudi pravilno označiti kozmetične izdelke, preden se jih da na trg. Več podrobnosti najdete v tem dokumentu.

Ko imate vse to urejeno, pa izdelke lahko prodajte drogerijam, večjim centrom in registrirate:

  • Trgovina na debelo s parfumi in kozmetiko (46.450)
  • Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s kozmetičnimi in toaletnimi izdelki (47.750)

Če vas jeseni vedno znova očara pogled na bogata oranžno obarvana polja, vam zaupamo, kako z bučami lahko zaslužite!

Klikni in deli

Prodaja buč na sejmih, tržnicah

Za prodajo pridelkov/izdelkov je potrebna spet druga doregistracija. In sicer takole:

  • 47.890 Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah z drugim blagom;
  • 47.990 Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln, stojnic in tržnic – (npr. direktna prodaja od vrat do vrat);

 Pripravili: Bogdana Rejc in Monika Kern, Data d. o. o.

Bi se samozaposlili? Z našo pomočjo se boste lahko lažje odločili glede na vaše potrebe in želje, zato nas pokličite na 01 600 15 30 ali pa nas kontaktirajte po emailu data@data.si in dogovorili se bomo za termin. Ali pa preprosto obiščite brezplačni seminar, kjer bomo odgovorili tudi na vaša vprašanja! 

Prijava na brezplačno izobraževanje

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

SPIRIT Slovenija, javna agencija Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Evropski sklad za regionalni razvoj

Dodajte svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja