Go to Top

Kaj mora narediti delodajalec, ko pride do presežnih delavcev?

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, kako je z odpovedjo večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, med katere se uvršča tudi primer presežnih delavcev. V tem primeru mora delodajalec, ob izpolnjevanju določenih pogojev, pripraviti program razreševanja presežnih delavcev.

izobraževanje

Podjetniki med zakoni in inšpektorati

Poznate vso zakonodajo, ki je pomembna za vaše posle? Veste, kdaj na vrata vašega podjetja lahko pričakujete inšpekcijsko službo?

Več informacij

ZDR-1 narekuje, da mora delodajalec izdelati program razreševanja presežnih delavcev, v kolikor ugotovi, da bo zaradi poslovnih razlogov postalo nepotrebno delo v obdobju 30 dni, in sicer, če gre za delo

  • najmanj 10 delavcev pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 20 in manj kot 100 delavcev,
  • najmanj 10 odstotkov delavcev pri delodajalcu, ki zaposluje najmanj 100, vendar manj kot 300 delavcev,
  • najmanj 30 delavcev pri delodajalcu, ki zaposluje 300 ali več delavcev.

Prijava na izobraževanje

Obveznosti delodajalca

Kaj mora narediti delodajalec, ko pride do presežnih delavcev?

Delodajalec mora o razlogih za prenehanje potreb po delu delavcev, številu in kategorijah vseh zaposlenih delavcev, o predvidenih kategorijah presežnih delavcev, o predvidenem roku, v katerem bo prenehala potreba po delu delavcev, ter o predlaganih kriterijih za določitev presežnih delavcev pisno čim prej obvestiti sindikate pri delodajalcu, kopijo pisnega obvestila pa mora delodajalec poslati tudi zavodu za zaposlovanje. Na zahtevo zavoda za zaposlovanje delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavcem pred potekom 60-dnevnega roka od izpolnitve teh obveznosti, določa ZDR-1.

Program razreševanja presežnih delavcev mora vključevati razloge za prenehanje potreb po delu delavcev, ukrepe za preprečitev ali kar največjo omejitev prenehanja delovnega razmerja delavcev, pri čemer mora delodajalec preveriti možnosti nadaljevanja zaposlitve pod spremenjenimi pogoji, seznam presežnih delavcev ter ukrepe in kriterije za izbiro ukrepov za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja, kot so: ponudba zaposlitve pri drugem delodajalcu, zagotovitev denarne pomoči, zagotovitev pomoči za začetek samostojne dejavnosti, dokup zavarovalne dobe.

Prijava na izobraževanje

Program razreševanja presežnih delavcev mora biti tudi finančno ovrednoten.

Kako delodajalec določi kriterije za presežne delavce?

Delodajalec oblikuje predlog kriterijev za določitev presežnih delavcev, ki pa niso nujno kriteriji iz kolektivne pogodbe, temveč lahko delodajalec oblikuje lastne kriterije za določitev presežnih delavcev, je še zapisano v ZDR-1.

Delodajalec lahko oblikuje lastne kriterije za določitev presežnih delavcev, ne tistih, ki jih določa kolektivna pogodba.

Klikni in deli

Pri določanju teh kriterijev pa se upoštevajo predvsem strokovna izobrazba delavca oziroma usposobljenost za delo in potrebna dodatna znanja in zmožnosti, delovne izkušnje, delovna uspešnost, delovna doba, zdravstveno stanje, socialno stanje delavca in da gre za starša treh ali več mladoletnih otrok ali za edinega hranitelja družine z mladoletnimi otroki. Prednost pri ohranitvi zaposlitve delavci s slabšim socialnim položajem, začasna odsotnost delavca z dela zaradi bolezni ali poškodbe, nege družinskega člana ali težje prizadetega invalida, starševskega dopusta ter nosečnosti pa ne smejo biti kriterij za določanje presežnih delavcev.

Prijava na izobraževanje

Primer prisilne likvidacije in prisilne poravnave

V stečajnem postopku ali postopku prisilne likvidacije lahko upravitelj s 15-dnevnim odpovednim rokom odpove pogodbe o zaposlitvi zaposlenim delavcem, katerih delo je zaradi začetka stečajnega postopka oziroma prisilne likvidacije pri delodajalcu postalo nepotrebno, v primeru s sklepom sodišča potrjene prisilne poravnave pa lahko delodajalec s 30-dnevnim odpovednim rokom odpove pogodbe o zaposlitvi delavcem, če so odpovedi pogodb o zaposlitvi delavcev predvidene v načrtu finančnega prestrukturiranja kot eden od posebnih ukrepov finančnega prestrukturiranja. Ali veste, da podjetnik, ki je v likvidaciji ali je davčni dolžnik, ne more odpreti popoldanskega s. p.

Kako je z odpravninami, smo pisali v Kdaj je delodajalec dolžan delavcu izplačati odpravnino?

Prijava na izobraževanje

Imate pravno vprašanje? Vprašanje v zvezi s podjetništvom? Zagotovite si svoj termin z DATINIMI strokovnjaki in pokličite na 01 600 1530 oziroma nam pišite na data@data.si.

Dodajte svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja