Skrajšanje delovnega časa: del iz zaposlitve, del iz samozaposlitve

Če ste pri delodajalcu zaposleni za krajši delovni čas od polnega, se lahko za preostanek ur do polne delovne obveznosti tj. do 40 ur na teden (polno) samozaposlite in hkrati uveljavljate skrajšanje delovnega časa zaradi starševstva.

»Pogoj je, da krajši delovni čas obsega najmanj polovično tedensko obveznost (20 ur) – iz zaposlitve in samozaposlitve skupaj,« pojasnjujejo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ).

Nikjer sicer ni določeno, da mora biti skrajšanje delovnega časa zaradi starševstva porazdeljeno enakomerno med zaposlitev in samozaposlitev, ampak se lahko za porazdelitev delovnega časa med enega in drugega plačnika prispevkov odločate poljubno.

Skrajšanje delovnega časa tudi na račun skoraj vse samozaposlitve!

V primeru, ko je npr. oseba zaposlena pri delodajalcu za 24 ur na teden in se odloči za samozaposlitev za preostanek delovne obveznosti do polnega delovnega časa tj. še za 16 ur, lahko skrajšanje delovnega časa torej med obe vrsti zaposlitve porazdeli poljubno. Na ministrstvu pravijo, da lahko skrajša delovni čas tudi samo iz naslova samozaposlitve. »V zgornjem primeru bi lahko bila oseba zaposlena pri delodajalcu 19 ur, 1 uro bi bila samozaposlena, 20 ur pa bi izrabljala pravico do plačila prispevkov zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva,« pojasnjujejo na ministrstvu. Mogoče je tudi, da bi bila pri delodajalcu še vedno zaposlena 24 ur, 1 uro samozaposlena, za 15 ur pa bi izkoristila pravico do plačila prispevkov zaradi skrajšanja delovnega časa zaradi starševstva.

Prijavite se na izobraževanje!

Krajši delovni čas, ko oseba dejansko dela, mora obsegati najmanj polovico ur od polnega delovnega časa, tj. najmanj 20 ur na teden, lahko pa tudi več. Mogoče je, da oseba dela tudi npr. 35 ur na teden ali 30 ur na teden (7 oziroma 6 ur na dan), za preostanek pa koristi možnost skrajšanja delovnega časa zaradi starševstva. »Za preostanek ur mu država plačuje prispevke za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva,« dodatno pojasnjujejo na ministrstvu.

Po zagotovilih ministrstva so centri za socialno delo s to možnostjo seznanjeni.

Skrajšanje delovnega časa in prispevki

V konkretnem primeru in v primeru, da si oseba razdeli delovni čas 19 ur pri delodajalcu – 1 ura samozaposlitve – 20 ur skrajšanje delovnega časa, bi torej delodajalec plačeval prispevke (in plačo za opravljeno delo) za 19 ur, samozaposleni zase za 1 uro, država pa za preostanek ur prispevke od minimalne plače. Pri minimalnih prispevkih bi bil tako strošek delodajalca za prispevke delavca 146,87 evra, strošek samozaposlenega za prispevke 8,53 evra, preostale prispevke od minimalne plače pa bi za tega starša poravnala država.

Prijavite se na izobraževanje!

O skrajšanju delovnega časa zaradi starševstva in kako se po pridobitvi odločbe CSD uredi zavarovanje, smo že pisali v prispevku Ureditev zavarovanja podjetnika, ki pridobi odločbo CSD. O tem, da če se odločite za skrajšanje delovnega časa ne morete odpreti popoldanskega s. p., pa smo pisali v prispevku Krajši delovni čas zaradi starševstva in popoldanski s. p. se izključujeta! V primeru, da boste skrajšali delovni čas zaradi starševstva in ste samozaposleni, pa morate biti pozorni, da kljub skrajšanju delovnega časa ne delate dlje od predvidene delovne obveznosti, saj lahko pravico izgubite. O tem smo pisali v prispevku Skrajšanje delovnega časa zaradi starševstva – nad kršitelje inšpektorji.

Prijavite se na izobraževanje!

V primeru, da ste pri delodajalcu zaposleni za manj kot polni delovni čas, pa ne morete odpreti popoldanskega s. p. – o tem smo med drugim že pisali v prispevku Navadni ali popoldanski s. p.?. Lahko odprete le polni s. p. in se vključite v zavarovanja za preostanek delovne obveznosti do polnih 40 ur na teden.

Imate vprašanje v zvezi s samozaposlitvijo? V kolikor potrebujete pomoč podjetniških strokovnjakov, nas pokličite na 01 600 1530 ali nam pišite na data@data.si.