Davčna blagajna za društvo

Društva so lahko tudi zavezanci za davčno potrjevanje računov, kar pomeni, da mora v takem primeru pri njih biti nameščena tudi davčna blagajna za društvo. Društvo mora davčno potrjevati račune v primeru, da opravljajo tudi dejavnost z ekonomsko vsebino. Če društvo, pa tudi druge neprofitne organizacije, od svojih članov pobira zgolj članarino, se bodo davčnim blagajnam izognili. V tem primeru morajo le paziti na to, čemu so članarine namenjene. Če članarina, ki jo prejme društvo, predstavlja plačilo za dobavo blaga oziroma storitev, je tudi taka članarina predmet DDV in je zato zanjo treba izdati davčno potrjen račun. Več o tem si lahko preberete v prispevku Davčne blagajne za občine, knjižnice in društva.

Najmanj trije posamezniki se za ustanovitev društva odločijo predvsem zaradi uresničevanja skupnih interesov. Društvo je javno, prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje, kjer ustanovitelji sami določijo namen in cilje, dejavnost oziroma naloge ter način delovanja. Več o tem si lahko preberete tu.

Davčna blagajna za društvo: kdaj in kdo?

Ko društvo organizira zabavo, na kateri prodaja pijačo, za svoje člane pripravi izlet in jim zaračuna stroške zanj ali na stojnici prodaja izdelke svojih članov, mora izstaviti račun in ga od 2. januarja 2016 dalje tudi davčno potrditi.

Izpostavljamo nekaj primerov, kdaj društvo mora izstaviti račun in kdaj ne:

• Za gasilska društva je predpisano obvezno vodenje poslovnih knjig in evidenc.
• Društva imajo lahko skupno blagajno in si jo izposojajo glede na svoje potrebe. V tem primeru mora vsako društvo, ki si bo izposodilo blagajno, pri izdaji računov uporabljati svoje namensko digitalno potrdilo.
• Če znesek darila (npr. majice), ki jo dobi član društva brezplačno, ne presega vrednosti 20 evrov, gre po davčni zakonodaji za dajanje daril manjših vrednosti, za kar društvu ni treba izdati računa.
• Če društvo izdaja “interno” društveno glasilo, ki se razdeli članom in je povezano s storitvami, ki jih davčni zavezanec opravlja svojim članom kot povračilo za članarino, davčnega računa ni potrebno izdati.
• V primeru, ko društvo organizira izlet za člane društva, opravi storitev, ki je predmet davčne obravnave. V takem primeru mora društvo razmejiti članarino na del, ki je namenjen delovanju društva in na del, ki je namenjen plačilu dobav, ki se opravijo članom društva, in članarina torej po vsebini predstavlja plačilo za te dobave. V primeru, ko društvo opravi storitev organizacije izleta članom društva pa mora zagotoviti, da je izdan račun.

Ko smo želeli preveriti, za katere dejavnosti društva največ davčno potrjujejo račune, so nam s Finančne uprave RS (Furs) odgovorili, da pri društvih ne ločijo zavezancev glede na obliko organiziranosti.

Sporočili so še, da so na veliko vprašanj na tematiko davčna blagajna za društvo zavezancem odgovorili tudi osebno, po telefonu in prek elektronske pošte. Posameznih števil glede kršitev oziroma davčnega nepotrjevanja računov pri društvih ne beležijo, sporočili pa so, da je bilo za vse zavezance zaradi kršitev zakonodaje o davčnem potrjevanju do 11. aprila 2016 izdanih 77 plačilnih nalogov, 18 odločb, skupni znesek izrečene globe pa je 218.600 evrov. V enakem obdobju so izdali tudi štiri opomine, poleg navedenega pa je v teku je še 106 postopkov za izdajo odločbe o prekršku (kršiteljem so bila poslana obvestila o prekršku), so še sporočili.

Več: Davčno potrjevanje računov: pogosta vprašanja in odgovori